Cepljenje proti klopnemu meningitisu – najboljša, a ne edina možnost zaščite

Najuspešnejša metoda zaščite proti klopnemu meningitisu je cepljenje. Cepljenje proti klopnemu meningitisu je na voljo vse leto. V Sloveniji sta danes dostopni dve cepivi proti klopnemu meningitisu, obe pa vsebujeta neaktivne viruse.

Klopni meningitis je bolezen osrednjega živčevja. Povzroča jo virus klopnega meningitisa oziroma KME, najpogosteje pa se na človeka prenese ob ugrizu okuženega klopa. Po obolevnosti za to boleznijo spadamo Slovenci v sam evropski vrh. Za osebe, ki so zaradi narave svojega dela izpostavljene okužbi, je cepljenje obvezno od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Bolezen po ugrizu okuženega klopa poteka v dveh fazah. Druga faza se lahko razvije kot klopni meningitis, klopni meningoencefalitis ali kot klopni meningoencefalomielitis. Prva faza pri vseh oblikah poteka enako.

cepljenje proti klopnemu meningitisu

Prva faza bolezni po okužbi je podobna navadni virozi: pacient poroča o splošnem slabem počutju, bolečinah v sklepih in mišicah, utrujenosti, povišani telesni temperaturi, bruhanju, driski in bolečinah v trebuhu. Simptomi običajno minejo v dveh do sedmih dneh, nato pa sledi obdobje brez simptomov, ki lahko traja od enega do dvajsetih dni. Po tem obdobju se običajno pojavi druga faza. Spremljajo jo simptomi prizadetosti osrednjega živčevja, zaradi katerih je pacient pogosto sprejet v bolnišnico.

Najmilejša oblika poteka druge faze bolezni je klopni meningitis. Klopni meningitis je vnetje možganske ovojnice, ki ga povzroči vbod okuženega klopa. Med drugim lahko povzroči otrdelost in bolečine v vratu, slabost in bruhanje, vrtoglavico, povišano telesno temperaturo ter močne glavobole.

Druga možnost poteka bolezni je klopni meningoencefalitis. Tu se poleg možganske ovojnice vname tudi možgansko tkivo. Poleg simptomov meningitisa se lahko pojavijo tudi težave z zbranostjo in razmišljanjem ter tresenje rok. Prihaja do zmanjšanja stopnje zavesti, v skrajnem primeru lahko bolnik pade celo v komo.

Klopni meningoencefalomielitis je najtežja oblika poteka bolezni, na srečo pa hkrati tudi najredkejša – le pri 10 odstotkih okuženih virus povzroči to bolezen. Pri obolelih se pojavijo simptomi meningitisa in meningoencefalitisa, dodatno pa še hude bolečine v mišicah in kasneje ohromitev celih mišičnih skupin, med njimi tudi dihalnih mišic. V tem primeru lahko bolezen povzroči tudi poškodbe avtonomnega živčevja, kar lahko negativno vpliva na rednost srčnega ritma.

cepljenje proti klopnemu meningitisu

Zdravljenje meningoencefalomielitisa je dolgotrajno, saj je pri bolezni hudo prizadeto centralno živčevje. Posledice okužbe lahko pacienti občutijo še po končanem zdravljenju – v približno 30 odstotkih primerov se pojavi postencefalitisni sindrom, ki prinaša glavobole, depresijo, okvare sluha, motnje ravnotežja, razdražljivost in podobno. En odstotek obolelih za to boleznijo celo umre.

Najbolj učinkovita oblika zaščita proti tej bolezni je cepljenje. Cepljenje proti klopnemu meningitisu se običajno izvaja v treh fazah. Prva dva odmerka uporabnik prejme v razmaku enega meseca, običajno v zimskih mesecih, še preden klopi postanejo aktivni. Devet do dvanajst mesecev kasneje sledi še tretji odmerek. Trenutno sta na voljo dve cepivi, pri obeh pa postopek cepljenja poteka podobno. V nujnih primerih se lahko izvede pospešena shema cepljenja – pri najkrajši shemi celoten postopek traja zgolj nekaj več kot mesec dni. Kot vsako cepivo ima tudi cepljenje proti klopnemu meningitisu določene stranske učinke, glede na to, ali uporabnik spada v katero izmed rizičnih skupin. Cepljenje proti klopnemu meningitisu pa ne varuje tudi proti drugim boleznim, ki jih prenašajo okuženi klopi.

Cepljenje proti klopnemu meningitisu morda ni primerno za vas, če jemljete kortikosteroide ali zdravila proti raku, če imate možgansko ali avtoimuno bolezen, oslabljen imunski sistem, nevrološko bolezen, poškodo ali bolezen možganov.

Poleg cepljenja lahko za preprečevanje bolezni veliko naredite tudi s tem, da sploh preprečite vbod klopa. Pri tem si pomagajte s primernimi oblačili (dolg rokav, dolge hlače) in repelenti v kremi ali spreju. Klopi pa niso edini krivci za okužbo z virusom KME. Virus se na človeka lahko prenese tudi z uživanjem neprekuhanega mleka in drugih surovih mlečnih izdelkov, zato se temu izogibajte.